Egipt – zibelka civilizacij
| Članek je bil prebran 704 krat.
Slabo!Zadostno!Dobro!Prav dobro!Odlično!

Egipt, ki se uradno imenuje Arabska republika Egipt, je pretežno sunitska muslimanska država. Je obmorska država in leži v severovzhodni Afriki in predstavlja most med Afriko, Azijo in Bližnjim Vzhodom. Egipt na zahodu meji na Libijo, na jugu ga zamejuje Sudan, na severovzhodu pa meji na Izrael. Obdan je z morjem, in sicer na severu s Sredozemskim morjem in na vzhodu z Rdečim morjem, med obema pa poteka Sueški prekop, ki je namenjen lažjemu ladijskemu prometu.  

Kjer se je začela zgodovina

Zaradi rodovitnih poljan okoli reke Nil velja Egipt za eno izmed zibelk današnje civilizacije. Zgodovina Starega Egipta se je začela z združitvijo Gornjega in Spodnjega Egipta pod kraljem Menesom. V začetku se je egipčanska zgodovina odvijala dokaj stabilno v nizu različnih kraljestev: v zgodnji bronasti dobi je bilo to Staro kraljestvo, ki ga je v srednji bronasti dobi nasledilo Srednje kraljestvo, zadnje v nizu pa je bilo Novo kraljestvo v pozni bronasti dobi. Višek je egipčanska civilizacija dosegla v Novem kraljestvu, pod vladavino faraona Ramzesa, v katerem je tekmovala s Hetiti, Asirci in Mitanci, nato pa se je začel njen propad.

Začetek propada so predstavljali številni napadi tujih sil, med njimi Asircev, Babiloncev ter Perzijcev, usodni udarec pa so Egiptu zadali Makedonci pod vodstvom Aleksandra Velikega. Po padcu njegovega imperija je Egipt prišel pod grško oblast Ptolemaja I. in faraonke Kleopatre, ki je Egipčane vodila v poraz proti Rimljanom in Egipt je pod njeno vladavino postal rimska provinca.

Civilizacijski dosežki

Egipčani so sloveli po gradbeništvu in medicini, imeli so tudi prvi koledar, ki je trajal od prve do naslednje poplave. Pomembna je tudi egipčanska umetnost, ki jo posnemajo po vsem svetu, egipčanski artefakti pa so raztreseni po številnih muzejih po celem svetu, bili pa so tudi začetniki številnih novih literarnih oblik in podpisniki prve mirovne pogodbe na svetu, ki so jo sklenili s Hetiti.

5 zgodovinskih krajev, ki so vredni obiska

  1. Piramide v Gizi

Piramide v Gizi so zadnje ohranjeno čudo s seznama Antičnih čudes sveta, so spomenik egipčanski arhitekturi in gradbeništvu in so ena najbolj znanih in prepoznavnih svetovnih znamenitosti. Kompleks piramid, mogočnih grobnic nekdanjih faraonov, varuje mogočna in skrivnostna Sfinga.

Luksor, ki ga bolj poznamo pod grškim imenom Tebe, je starodavna egipčanska prestolnica in je dom številnim mogočnim templjem, med katerimi sta najpomembnejša dva templja. Prvi je tempelj Karnak, ki je največje svetišče v Egiptu, gradili pa so ga kar 1700 let. Zgrajeno je kot labirint in je bilo namenjeno čaščenju boga sonca in zraka, Amona. Drugi najpomembnejši tempelj pa je Luksorski tempelj, ki je s karnaškim templjem povezan z alejo sfing. Posvečen je trem bogovom – Amonu, Mut in Khonsu. Vrata v svetišče varujeta dva kolosa, ki upodabljata faraona Ramzesa II. in 25 metrov visok obelisk.

Abu Simbel je kompleks templjev, ki ga je na zahodni obali reke Nil dal zgraditi faraon Ramzes II. kot dokaz egipčanske premoči nad Nubijci. Pred uničenjem je tempelj rešil UNESCO s prestavitvijo na lokacijo, ki je od originalne oddaljena 180 v dolžino in 64 metrov v višino. Kompleks Abu Simbel je najbolj znan po svojem sončevem čudu, ko vsako leto 21. februarja in 21. oktobra vzhajajoči sončni žarki dosežejo najglobljo sobo v templju in osvetlijo kipe treh bogov, razen boga podzemlja.

Nahajala se je pri Tebanskem Zahodnem gorovju in je bila kraj, kamor je sonce odhajalo in kjer so pokopavali kralje približno 500 let, v dolini pa se nahaja približno 60 grobnic. Najbolj znana, in najbolj ohranjena, je grobnica faraona Tutankamona, ki so jo odkrili leta 1922.

Je pogrebni tempelj v Zgornjem Egiptu in je poleg kraljici Hačepsut posvečen tudi bogu Amonu. Zgrajen je v treh nivojih, za njihovo obnovo pa je odgovorna Poljska akademija znanosti v Varšavi.

© 04. 05. 2024 - 51.si. Oglaševanje.