Čeprav se je do pred nedavnim debelost zdela problematična predvsem v Ameriki, zadnji podatki kažejo, da nas počasi lahko začne skrbeti tudi za naše otroke. Po zadnjih podatkih naj bi bil v Sloveniji tako predebel že kar vsak tretji otrok. Podatek gotovo ni razveseljujoč, po mnenju mnogih pa je v tej številki moč videti tudi odraz trenutne krize, zaradi katere so mnogi prisiljeni jesti manj zdravo. Gotovo je tudi, da današnji otroki več časa preživijo sede, pred računalniki in tablicami in redkeje zaidejo v naravo.
Podobno zaskrbljujoči so tudi podatki za odrasle prebivalce naše države. Po podatkih OECD-ja (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj) je v Sloveniji predebelih kar 15% žensk in 21% moških. Čezmerno težkih, torej tistih, ki imajo več kilogramov, kot bi jih glede na svojo višino smeli imeti, pa je že več kakor polovica prebivalcev.
Čeprav je debelost v prvi vrsti zdravstven problem, ima na dolgi rok lahko tudi drastične ekonomske in socialne posledice. Če se bo debelost v naslednjih letih stopnjevala, to pomeni povišano tveganje za mnoge kronične bolezni (diabetes, rak, srčna obolenja, itd.), kar pomeni, da bodo države prisiljene zdravstvu nameniti občutno več, kot je bilo temu področju namenjeno do sedaj. Glede na finančno stanje v slovenskem zdravstvu to gotovo ni ravno spodbuden dogodek. Države bodo imele zaradi stopnjevanja debelosti manj zdrave državljane, kar pomeni tudi manj delovno sposobnih ljudi in manjši BDP na prebivalca.
Na povečanje debelosti naj bi slabo vplivala tudi kriza, saj zaradi nje družine kupujejo manj hrane, ki je običajno tudi bolj kalorična, hitro pripravljena in seveda občutno bolj škodljiva za zdravje. Mnogi strokovnjaki so prepričani, da bi se morale države v prihodnje usmeriti v povečanje deleža samooskrbe in izobraževanja o pomenu zdrave prehrane.