Bazični minerali v človeškem telesu igrajo pomembno vlogo. S prebavo se bazični minerali spremenijo v bazične odpadke. Z bazičnimi minerali bogat jedilnik je sestavljen iz : banan, gob, špinače, graha. Drugi del mineralov predstavljajo kisli minerali. Hrana, ki je bogata s kislimi minerali je riž, rumenjak, žitarice in meso. Pri procesu prebave se kisli minerali spremenijo v kisle odpadke. Telo kisle odpadke izloča z urinom in znojenjem. Neizločeni kisli odpadki povzročajo zamašitev kapilar. Celice na ta način ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi za reprodukcijo. Posledica zmanjšanja snovi za reprodukcijo je staranje. Kapilare, ki se zamašijo se začnejo zalagati z kislimi odpadki. Zalaganje z kislimi odpadki ima za posledico slabenje organov. Dolgoročen proces zalaganja kapilar s kislimi odpadki ima za posledico hude bolezni kot je visok pritisk in rak.
Kalij in magnezij sta predstavnika skupine bazični minerali. Njihovo pomanjkanje vodi k zakisanosti telesa. Zakisanost telesa pomeni, da je porušeno ravnovesje med kislinami in bazami. Optimalno ravnovesje je 80 odstotkov baz in 20 procentov kislin. Pomemben dejavnik za nastanek prevelikega odstotka kislin in posledično zakisanosti je prevelika količina sladkorja, mesa in žita na našem jedilniku, ter pomanjkanje sadja in zelenjava.
Bazični minerali, kot sta kalij in magnezij, primanjkujejo pri zakisanosti telesa. Pomembnost kalija je njegova vloga pri krčenju mišic. Bazični minerali, kot je kalij so pomembni. Kalij deluje pri krčenju skeletnih mišic in srca. Pomembna je tudi njegova vloga pri prenosu informacij in pri krvnem tlaku. Bazični minerali kot je magnezij ima pomembno vlogo pri prenosu informacij med živci in mišicami. V telo se bazični minerali, kot je magnezij, vnašajo z hrano. Bazični minerali kot je magnezij se iz telesa izločajo z urinom in znojenjem.